ZDA so potrdile uvedbo 15-odstotnih carin na farmacevtske izdelke, uvožene iz Evropske unije, kar je sprožilo pomisleke glede stabilnosti dobavnih verig, povišanja stroškov za paciente in morebitnega preusmerjanja globalne farmacevtske proizvodnje. Strokovnjaki izražajo dvome o dolgoročni vzdržljivosti načrta EU-ZDA za farmacevtsko sodelovanje, saj bi ameriška trgovinska preiskava kmalu lahko sprožila carine na zdravila iz EU.

Mednarodni denarni sklad (IMF) je izboljšal svojo napoved globalne gospodarske rasti, pri čemer navaja omilitev carin, ki jih je uvedel nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ter višje projekcije cen nafte. Sprostitev trgovinskih napetosti od aprila dalje naj bi prispevala k močnejši globalni rasti. Hkrati je IMF popravil navzgor tudi svoje projekcije cen nafte Brent za leti 2025 in 2026, kar dodatno podpira optimistične obete kljub obstoječim trgovinskim in geopolitičnim tveganjem.

Avtomobilski proizvajalec Jaguar Land Rover (JLR) je ukinil do 500 vodstvenih delovnih mest po vsej Veliki Britaniji. Odločitev je bila sprejeta zaradi upada prodaje in pritiskov zaradi carin, zlasti ameriških trgovinskih carin, ki so jih strokovnjaki navedli kot glavni razlog za to potezo.

Tajvanski trg je nadaljeval v bikovskem trendu, ki ga je spodbudila pozitivna novica o trgovinskih pogovorih med ZDA in Japonsko. Vlagatelji so bili navdušeni nad pričakovanjem, da bodo carine pozitivno vplivale na Tajvan. Glavne delnice, kot sta Hon Hai in TSMC, so zabeležile znatno rast, kar je dvignilo splošni indeks. V sektorju umetne inteligence in tiskanih vezij (PCB) so opazne dvige, medtem ko je azijska biotehnološka konferenca spodbudila rast v biotehnološkem sektorju. Medtem ko so v ZDA nekatere delnice, kot je Tesla, močno padle, so druge, zlasti v sektorju umetne inteligence, zaradi dobrih finančnih poročil dosegle nove vrhove. V fokusu je ostala tudi delnica Nankang Electronic, ki je zaradi napovedanega dviga cen novih izdelkov dosegla rekordno vrednost.

Kljub tesnim političnim odnosom med madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, naj bi bile Trumpove uvedene carine posebej neugodne za Madžarsko. Orban je namreč več let gradil zaupanje znotraj Trumpove administracije in se usklajeval z njegovim gibanjem MAGA. Gospodarstvo Madžarske naj bi bilo zato še posebej ranljivo glede na te trgovinske ukrepe, kar bi lahko vplivalo na njeno občutljivost na morebitne gospodarske udarce.

ZDA pod vodstvom predsednika Trumpa uvajajo 35-odstotne carine na kanadski jekleni izvoz, ki naj bi začele veljati 1. avgusta. Ta poteza predstavlja resno grožnjo za kanadsko gospodarstvo, saj se pogajanja o trgovini s sosednjo državo približujejo ključnemu trenutku. Kanada se bo morala soočiti z dodatnimi dajatvami, ki bodo poleg obstoječih obremenitev še bolj otežile izvoz.

Članek s spletne strani economist.com poroča, da tuje družbe trenutno nosijo breme Trumpovih trgovinskih carin. Medtem pa se EU zavzema za stališče, da ne ponudi ZDA ničesar, saj naj bi imela dovolj moči za pogajanja. Dailymail.co.uk pa piše o tem, kako naj bi Trumpova ljubezen do slovesnosti in prihajajoči obisk kralja Združenega kraljestva potencialno izboljšala trgovinski sporazum med državama, čeprav grozijo znatne podražitve avtomobilov in govedine. Bela hiša je potrdila, da se bosta Trump in britanski premier dogovorila o podrobnostih trgovine med srečanjem na Trumpovem igrišču, pri čemer naj bi obisk kralja vplival na držo Trumpa.

Predsednik Donald Trump je v letu 2025 izrekel številne grožnje s tarifami in obljube o trgovini. Mnoge od teh so se uresničile v obliki novih uvoznih dajatev, ki so spremenile desetletja ameriške gospodarske politike, nekatere pa se niso uresničile.

Združene države Amerike so močno znižale napovedane uvozne dajatve, ki so bile prvotno usmerjene proti 13 italijanskim proizvajalcem testenin. Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek sporočilo, da je ministrstvo za trgovino ZDA po opravljenem pregledu odločilo o zmanjšanju teh carin, kar za italijansko prehrambeno industrijo pomeni pomembno razbremenitev. Prvotni predlogi so predvidevali visoke dajatve, ki bi lahko resno ogrozile konkurenčnost italijanskih izdelkov na enem njihovih najpomembnejših izvoznih trgov. Italijanska diplomacija je odločitev pozdravila kot rezultat uspešnih pogajanj in tehničnih pregledov. Odločitev ameriških oblasti bo omogočila nadaljnjo nemoteno prodajo testenin iz Italije v ZDA, ne da bi se proizvajalci spopadali z izrazitimi finančnimi bremeni, ki bi jih povzročile visoke uvozne tarife. Gre za pomemben korak pri ohranjanju stabilnih trgovinskih odnosov med Rimom in Washingtonom na področju kmetijskih in živilskih izdelkov.

Leto 2025 se na svetovnih finančnih trgih zaključuje z mešanimi, a večinoma pozitivnimi trendi za delniške indekse. Britanski indeks FTSE 100 je zabeležil najboljše leto v zadnjih 16 letih, saj se je njegova vrednost od začetka januarja zvišala za več kot 21 odstotkov. K rasti so največ prispevala rudarska, obrambna in bančna podjetja, London pa je po dolgem času po donosnosti prehitel newyorški indeks S&P 500. Na drugi strani je ameriški dolar za seboj pustil eno najslabših let v zadnjem obdobju, saj je proti košarici valut izgubil več kot devet odstotkov vrednosti. Investitorji pričakujejo, da se bo slabljenje dolarja nadaljevalo tudi v letu 2026, ko naj bi vodenje ameriške centralne banke (Fed) prevzel nov guverner z bolj popustljivo denarno politiko. Na surovinskih trgih vlada precejšnja nestanovitnost, zlasti pri plemenitih kovinah. Borza CME je bila zaradi ekstremnih nihanj cen srebra, ki je doseglo rekordnih 84 dolarjev za unčo in nato padlo na 70 dolarjev, prisiljena dvakrat v enem tednu povišati kritje (margin) za trgovanje s terminskimi pogodbami. Kljub trenutnim nihanjem pa so napovedi za industrijski sektor v letu 2026 spodbudne. Analitiki Bloomberga predvidevajo, da bodo dobički v sektorju materialov zrasli za približno 20 odstotkov, predvsem na račun ameriških carin, ki krepijo cenovno moč domačih proizvajalcev jekla in embalaže. Podjetja, kot sta Nucor in Sherwin-Williams, naj bi tako izkoristila trgovinsko zaščito za povečanje tržnega deleža na račun uvoza.

Praznovalci po vsem svetu so z novoletnimi praznovanji obeležili konec leta 2025 in vstopili v leto 2026. Preteklo leto so zaznamovali predvsem politični in gospodarski pretresi, med katerimi so izstopale nove trgovinske carine, ki jih je uvedla administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ti ukrepi so močno vplivali na svetovne trgovinske tokove in mednarodne odnose, kar je povzročilo precejšnjo negotovost na finančnih trgih. Poleg gospodarskih vprašanj so leto 2025 zaznamovali tudi ključni geopolitični dogodki, vključno s premirjem v Gazi, ki je prineslo začasno olajšanje v regiji. Kljub temu pa so prizadevanja za dosego trajnega miru v Ukrajini ostala neizpolnjena, saj so se spopadi nadaljevali brez večjega preboja. Svetovna javnost je tako leto 2025 sklenila z mešanimi občutki upanja in skrbi glede stabilnosti v prihodnjem letu.

Donald Trump je podprl morebitne izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel dogovora glede svojega raketnega in jedrskega programa ter ga bo nadaljeval. Trump je to izjavil med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo uvedbo dodatnih 55-odstotnih carin na uvoz govejega mesa, ki bodo začele veljati 1. januarja 2025. Ukrep bo prizadel ključne izvoznice, kot so Brazilija, Argentina, Urugvaj in Združene države Amerike, veljal pa bo za količine, ki presegajo določene letne kvote. Odločitev so v Pekingu utemeljili z zaščito domače industrije, saj so kitajski raziskovalci ugotovili, da prekomeren uvoz tuje govedine škoduje kitajskim proizvajalcem. Novi trgovinski režim bo v veljavi tri leta, oziroma do konca leta 2028, pri čemer naj bi se carinske stopnje postopoma sprostile. Za Brazilijo, ki je največja dobaviteljica govedine na kitajski trg, je bila določena kvota 1,106 milijona ton za leto 2025. Argentina bo imela na voljo kvoto v višini 511.000 ton, znotraj katere bo še naprej veljala trenutna 12,5-odstotna carinska stopnja. Analitiki ocenjujejo, da je kitajsko gospodarstvo v zadnjih letih beležilo upad cen govedine zaradi presežne ponudbe in šibkega domačega povpraševanja, kar je sprožilo zaščitne ukrepe države.

Kitajska je zvišala carine na uvoz govejega mesa iz vseh držav, kar bo po ocenah prizadelo Avstralijo za več kot milijardo dolarjev izvoza. Avstralski ministri so izrazili razočaranje nad novo trgovinsko politiko, industrijska skupina pa opozarja na škodo v vrednosti več kot milijarde dolarjev v trgovini med Avstralijo in Kitajsko.

Indijska vlada je uradno uvedla zaščitne carine na uvoz določenih jeklenih izdelkov iz Kitajske in Vietnama, da bi omejila nenaden porast uvoza in zaščitila domačo industrijo. Po navedbah indijskega finančnega ministrstva bodo carine veljale tri leta, pri čemer se bodo stopnje postopoma zniževale. V prvem letu bo dajatve znašala 12 odstotkov, v drugem letu 11,5 odstotka, v zadnjem tretjem letu pa se bo stopnja znižala na 11 odstotkov. Ukrep je bil sprejet kot odziv na močan pritisk kitajskega jekla na indijski trg, kar je povzročilo nestabilnost pri lokalnih proizvajalcih. Gre za klasičen primer trgovinske zaščite, s katero želi New Delhi preprečiti damping in zagotoviti konkurenčnost domačega gospodarstva. Carine se nanašajo na specifične jeklene izdelke, ki so v zadnjem obdobju preplavili trg zaradi upada povpraševanja v drugih svetovnih regijah in kitajskih izvoznih presežkov. Odločitev odraža širši trend v azijsko-pacifiški regiji, kjer se države vse pogosteje spopadajo s trgovinskimi neravnovesji s pomočjo protekcionističnih ukrepov.

Kitajska je uvedla 55-odstotne carine na uvoz govejega mesa, ki presega določene kvote, kar bo prizadelo več držav, vključno z Avstralijo. Avstralska vlada in industrijska združenja so izrazila razočaranje, saj bi lahko ta poteza ogrozila več kot milijardo avstralskih dolarjev (667 milijonov ameriških dolarjev) trgovine.

Svetovni avtomobilski proizvajalci so za leto 2026 napovedali vrsto strateških premikov, s katerimi so se spoprijeli z ohlajanjem trga električnih vozil (EV) in spremembami v zakonodaji. Kitajski tehnološki velikan Xiaomi je razširil svojo ponudbo s štirimi novimi modeli, pri čemer se je prvič osredotočil na tehnologijo električnih vozil s podaljšanim dosegom (EREV). Ta tehnologija z uporabo majhnega bencinskega motorja kot generatorja naslavlja strah uporabnikov pred prazno baterijo na daljših poteh. Hkrati so ameriški in avstralski trgi pričakovali prihod cenovno dostopnejših modelov, kot je prenovljeni Chevrolet Bolt, ki naj bi ublažili pritisk po izteku subvencij in uvedbi novih carin. Avstralija se je pripravljala na rekordno število novih modelov električnih poltovornjakov in športnih vozil, medtem ko so regulativne spremembe, vključno z uvedbo pristojbin za uporabo cest, vnašale negotovost v sektor. V Združenih državah Amerike je industrija prešla v fazo prilagajanja po izteku zveznih davčnih olajšav, kar je proizvajalce prisililo v prevrednotenje proizvodnih načrtov. Kljub satiričnim napovedim o uporabi umetne inteligence v oblikovanju in težavam pri prenovi znamk, kot je Jaguar, je leto 2026 ostalo ključno za uveljavitev cenejših električnih vozil na globalnem trgu.